Veliko ljudi pride do trenutka, ko se vprašajo nekaj zelo preprostega – in hkrati zelo zahtevnega:
Zakaj se počutim tako, kot se počutim?
Morda se znajdemo v situaciji, kjer reagiramo močneje, kot bi pričakovali.
Morda nas nekaj prizadene bolj, kot bi »moralo«.
Ali pa nas preseneti, da nas določeni ljudje tako zelo vznemirijo.
Takrat pogosto poskušamo najti hitro razlago.
Morda si rečemo:
- »Preobčutljiv sem.«
- »Ne bi smel tako reagirati.«
- »To je brez veze.«
A čustva običajno niso naključna. Pogosto imajo svojo zgodbo.
Razumevanje čustev zato ni samo vprašanje trenutnega dogodka, ampak tudi vprašanje našega notranjega sveta.
Čustva niso samo reakcija na trenutek
Ko nekaj doživimo – na primer kritiko, zavrnitev ali konflikt – se zdi, kot da naše čustvo nastane neposredno iz tega dogodka.
Toda pogosto se v ozadju dogaja nekaj bolj zapletenega.
Naše čustvene reakcije so povezane z:
- preteklimi izkušnjami
- pomembnimi odnosi
- našimi pričakovanji
- in našim občutkom varnosti ali ogroženosti.
Če nas na primer nekdo kritizira, morda reagiramo močno ne samo zaradi te kritike, ampak tudi zaradi preteklih izkušenj, kjer smo se počutili nesprejete ali ne dovolj dobre.
Dogodek v sedanjosti lahko tako aktivira stare občutke.
Zato se včasih zdi, da je reakcija »prevelika« glede na situacijo.
V resnici pa se odzivamo na več ravneh hkrati.
Zakaj je razumevanje čustev včasih tako težko
Eden od razlogov, zakaj je razumevanje čustev težko, je ta, da čustva pogosto nastanejo zelo hitro.
Velik del čustvenega procesa se zgodi preden začnemo razmišljati.
Naše telo zazna spremembo v okolju, oceni ali je situacija varna ali nevarna, in sproži določeno reakcijo.
Šele potem pride razlaga.
Zato pogosto najprej čutimo, šele kasneje pa razumemo.
Poleg tega nas mnogi že zgodaj naučijo, da določenih čustev ni dobro izražati.
Nekateri so se naučili, da:
- je jeza nevarna
- je žalost znak šibkosti
- je strah nekaj, česar ne bi smeli pokazati.
Ko se čustva potiskajo stran, jih je kasneje težje prepoznati.
Človek lahko čuti napetost, razdraženost ali praznino, ne da bi natančno vedel, kaj se v njem dogaja.
Vloga preteklih izkušenj
Naše razumevanje čustev je tesno povezano z našimi zgodnjimi odnosi.
Če je imel otrok ob sebi nekoga, ki je znal opaziti njegove občutke in jih poimenovati, se postopoma nauči prepoznavati svoj notranji svet.
Na primer:
»Vidim, da si žalosten.«
»Zdi se, da te je to prestrašilo.«
»Verjetno si jezen, ker se to ni zgodilo tako, kot si želel.«
Takšne izkušnje pomagajo razviti sposobnost, da človek kasneje razume svoje občutke.
Če pa otrok pogosto dobi sporočila, kot so:
- »Ne pretiravaj.«
- »To ni nič takega.«
- »Ne bodi tako občutljiv.«
se lahko nauči dvomiti v lastno doživljanje.
Kasneje se to lahko pokaže kot občutek zmedenosti glede čustev.
Človek nekaj čuti, vendar ni povsem prepričan, ali je to, kar čuti, »upravičeno«.
Ko čustva postanejo preveč intenzivna
Včasih je težava tudi v tem, da so čustva zelo močna.
Ko je človek zelo jezen, prestrašen ali prizadet, je težko razmišljati jasno.
Močna čustva lahko preplavijo naš notranji prostor.
Takrat se pogosto zgodi, da:
- reagiramo impulzivno
- rečemo nekaj, kar kasneje obžalujemo
- ali pa se popolnoma zapremo vase.
Ko se situacija umiri, se lahko šele začne razumevanje tega, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Zato je razumevanje čustev pogosto proces, ki potrebuje čas in refleksijo.
Kako lahko začnemo bolje razumeti svoje občutke
Razumevanje čustev se običajno ne zgodi v enem trenutku.
Gre za postopno razvijanje občutljivosti za to, kaj se dogaja v našem notranjem svetu.
Pomaga lahko že nekaj preprostih vprašanj:
- Kaj pravzaprav čutim v tem trenutku?
- Kaj se je zgodilo tik preden se je ta občutek pojavil?
- Ali me ta situacija na kaj spominja?
Včasih pomaga tudi, če poskušamo ločiti med dogodkom in občutkom.
Dogodek je lahko majhen, občutek pa velik.
To pogosto pomeni, da se dotaknemo nečesa, kar ima globlje korenine.
Pogovor z drugo osebo – prijateljem, partnerjem ali terapevtom – lahko prav tako pomaga osvetliti dele izkušnje, ki jih sami težje vidimo.
Razumevanje čustev kot proces
Pomembno je vedeti, da razumevanje čustev ni nekaj, kar enkrat dosežemo in je potem končano.
Gre za proces, ki se razvija skozi življenje.
Ko postanemo bolj pozorni na svoje notranje odzive, se lahko postopoma naučimo:
- prepoznati, kaj čutimo
- razumeti, od kod občutek prihaja
- in se nanj odzvati na bolj premišljen način.
Čustva niso sovražnik, ki bi ga morali premagati.
Pogosto so sporočila o tem, kaj je za nas pomembno, kaj nas boli ali kaj potrebujemo.
Ko jih začnemo poslušati z več radovednosti in manj obsojanja, se lahko počasi odpre prostor za globlje razumevanje sebe.
